Uporabni podatki

• Deset razlogov, zakaj izbrati parket za talno oblogo
• Trdota lesa
• Toplotna izolativnost oz. toplotna prevodnost lesa
• Talno ogrevanje in parket
• Dimenzijska nestabilnost lesa
• Barvna pestrost in oksidacija lesa
• Polaganje parketa
• Vrste lesenih talnih oblog in standardi, ki jih določajo
• Tehnična navodila

Deset razlogov, zakaj izbrati parket za talno oblogo:
1. Najbolj naravna talna obloga
2. Dekorativnost lesa
3. Zvočna izolativnost
4. Toplotna izolativnost
5. Zdravstvena varnost
6. Lahko vzdrževanje
7. Možnost obnavljanja
8. Velik izbor tipov parketa, vrst lesa, barv in vzorcev
9. Ekološka razgradljivost
10. Trajnost

Trdota lesa
Med mehanskimi lastnostmi lesa je najpomembnejša lastnost za uporabo lesne vrste za talne obloge trdota lesa. Trdota lesa je pokazatelj uporabnost lesenih talnih oblog za bolj obremenjene in frekventne prostore ali za bolj intimne domače, npr. spalnice.
Brinelova lestvica trdote lesa po ISO standardih je približni pokazatelj, saj so navedene le okvirne vrednosti trdote. Dejanske se spreminjajo glede na območje rasti dreves in način rezanaja lesa oz. položaja letnic.

Toplotna izolativnost oz. toplotna prevodnost lesa
Toplotna izolativnost je pri vseh vrstah lesa zelo dobra. Ta lastnost je izredno dobrodošla pri neogrevanih tleh. Za neogrevana tla torej izberimo čim debeljšo leseno talno oblogo npr. klasični parket ali ladijski pod.

Talno ogrevanje in parket
Zaradi toplotnega upora je odločilni dejavnik debelina lesa. Za talno ogrevana tla je zato potrebno izbrati tanke talne obloge z manjšo toplotno upornostjo. Uporabost večslojnih parketov je odvisna od skupne debeline. Goste lesne vrste imajo boljšo toplotno prevodnost.
Primerni parketi za talno ogrevana tla so dvoslojni in lamelni parketi ter tehno parketi do debeline 10 mm. Pri talnem ogrevanju je potrebno nameniti še večjo pozornost dimenzijski stabilnosti lesa (bukev!).

Dimenzijska nestabilnost lesa
Les je naravna porozna snov, ki je zaradi velike notranje površine in svoje zgradbe higroskopen. S svojo vlažnostjo se nenehno prilagaja okolju ali, drugače rečeno, klimi, ki se spreminja. Les teži k ravnovesju s klimo, zato je nenehno v stanju desorpcije ali adsorpcije. Desorpcija pomeni sušenje ali zniževanje vlažnosti lesa, kar se v praksi pokaže kot krčenje lesa (med parketnimi deščicami nastanejo fuge); adsorpcija pa pomani navlaževanje ali poviševanje vlažnosti lesa, kar se kaže kot nabrekanje lesa.
V praksi je prav spreminjanje klime, tj. spreminjanje vlage in temperature, eden od glavnih vzrokov za dimenzijske spremembe lesa. Intenzivnost dimenzijskih sprememb je odvisna od intenzivnosti nihanj klimatskih pogojev in od posameznih drevesnih vrst. Zaradi nihajoče klime v uporabi, ne moremo preprečiti delovanja lesa, lahko pa ga omilimo z vzdrževanjem konstantnih klimatskih pogojev. Še posebno pozornost moramo nameniti pravilnim postopkom pri vgradnji parketa.
Vsak les je torej dimenzijsko stabilen, če je v ravnovesju s stalno klimo, ki se ne spreminja.

Barvna pestrost in oksidacija lesa
Barvna pestrost je tipična značilost parketa, saj barvno popolnoma enotnega parketa ni. So pa drevesne vrste, ki imajo bolj enotno barvo (npr. hrast) in vrste, ki imajo v svoji strukturi več različnih barvnih odtekov (npr.oreh, palisander, oljka). Dovoljena barvna odstopanja so določena s standardi.
Vse vrste lesa po lakiranju in z oksidacijo spreminjajo barvo, odtenki pa niso enotni. Še posebej so za to dovzetne eksotične vrste lesa. To torej ni napaka, temveč tipična kromatična značilnost posamezne vrste lesa.
Na žalost pri surovem lesu ni mogoče določiti, katere deščice bodo bolj potemnele oziroma, na splošno, kako se bo spreminjala barva. Če bi bilo to mogoče, bi že v proizvodni fazi brez dodatnih stroškov ločevali deščice glede na barvo, ki jo bodo privzele.
Na barvo lesa vplivata osvetlitev in sončna svetloba, ker pospešita naraven proces oksidacije. Predvsem je to pomembno pri tropskih vrstah lesa. Njihov lignin namreč vsebuje barvila, ki na svetlobi potemnijo. Paziti moramo, da parket ni neposredno osvetljen (na primer z močnimi lučmi) le na določenih delih. Okna, ki gledajo na južno ali zahodno stran, pri močni svetlobi zasenčimo. Prekrite dele parketa izpostavimo svetlobi (odstranimo preprogo) in čas bo naredil svoje – tudi prej zakrit parket bo oksidiral in barva se bo izenačila. Vedeti moramo, da je oksidacija lesa naraven proces, ki se ga sicer ne da preprečiti, vendar lahko s pravilno razporeditvijo svetlobe dosežemo njegov enakomeren učinek. Pri večini tropskih vrst lesa bo barva sčasoma potemnela.
Preden se odločite za nakup parketa, je zelo pomembno, da vidite prave vzorce. Les je živ material, se spreminja, zato parketa ne kupujemo na podlagi slike iz kataloga ali po internetu. Natisnjene fotografije niso pravo merilo za izbiro barvnega odtenka, ampak le pomoč pri odločitvi na podlagi pravih vzorcev. Ti morajo biti lakirani ali kako drugače zaščiteni, ker se barvni odtenek lesa spremeni, ko se ta premaže z lakom, oljem, voskom in podobnim, odvisno od premaza in vrste lesa. Kljub temu pa položeni pod ne bo popolnoma enak vzorcem, ker je tekstura vsakega drevesa drugačna. Vsaka deščica je namreč unikat. Zato je parket tako dragocen.
-----------
National Wood Flooring Association: Problems … the cause and how to correct, maj 1991

Polaganje parketa
Parket se lahko vgradi samo na SUHO podlago (estrih ali drugo površino). Pred vgradnjo je obvezno treba preveriti vlažnost tlakov in parketa. Prav vlaga je najpogostejši razlog problemov vgrajenih talnih oblog. Zato je nujno potrebno strogo upoštevati navodila polagalca parketa.
Panelni parketi so primerni tudi za samo-montažo. Montažo vseh ostalih parketov raje prepustite strokovnjaku.
Najbolj enostavni za montažo so že končno obdelani, lakirani ali oljeni parketi. Vgradnja je hitra, prostor pa praktično lahko uporabljate že po 24-ih urah.
Klasični parketi zahtevajo za vgradnjo več časa in predvsem več znanja. Po položitvi se parket nekaj dni klimatizira, nato se celotna površina brusi, kita in lakira. Pogoji lakiranja na objektu nikoli niso enaki pogojem v tovarniških lakirnicah, zato tudi ne smete pričakovati enakih rezultatov. Za čimboljše končne razultate, morate zagotoviti čimboljše pogoje za delo, tj. primerna temperatura, zračna vlaga in nič prepiha (glej: Meje sprejemljivosti položene lesene talne obloge ob predaji objekta).

Vrste lesenih talnih oblog in standardi, ki jih določajo:

Klasični parket	SIST EN 13226
Lam parket	SIST EN 13227
Lamelni parket	SIST E N 13488
Panelni troslojni parket	SIST EN 13489
Gotovi dvoslojni parket	SIST EN 13489
Industrijski, tehno, kant	smiselno se uporabljata SIST EN 13488 in 13226
Ladijski pod	SIST EN 13228
Intarzijski in stilni parket

(Glej: uradna klasifikacija)

Tehnična navodila
• Splošni pogoji za izvedbo del in garancija
• Izmere in preverjanje podlage pred polaganjem talnih oblog
• Meje sprejemljivosti položene lesene talne obloge ob predaji objekta
• Navodila za talno ogrevanje
• Vzdrževanje lakiranih tal
• Vzdrževanje oljenih tal
• Uradna klasifikacija